Omemba: Vitomil Zupan

»Svoboda izražanja je nedotakljiva, tudi če to vodi v nasprotovanje in bi lahko škodovalo vladi, ki ji sam pripadam.«

»Največja nevarnost za demokracijo je ta prekleta brezbrižnost.«

»Knjige nas opolnomočijo, da smo odgovorni državljani.«

»Literatura je in mora biti dejanje upanja, odpora.«

»Sledimo novostim na trgu.«

»Vseprisoten dostop do svetovnega spleta prinaša vedno več informacij, a hkrati vedno manj znanja in modrosti.«

»Italija se predstavlja pod sloganom Zakoreninjeni v prihodnosti.«

»Prisluhniti je treba tudi Palestincem in upoštevati ozadje tega spora.«

»Če tako nekako malo spotikava drug drugega, bi mogoče nastalo kaj zanimivega.«

»zelo alergičen na delo«

»Kar naenkrat so vame začele leteti pločevinke. Lepo sem jih prosil, naj nehajo, in dejal, da grem ven iz ringa, ker ne morem več tega prenašati.«

»'Zakaj hodiš dol?!? Pojdi nazaj gor in se boksaj! Boksaj se z besedo! Z besedo se moraš boksati!'«

»Zato je igralca nagovoril, da bi bral iz nje v ringu na enem od boksarskih turnirjev v Ljubljani.«

»Zakaj hodiš dol?!? Pojdi nazaj gor in se boksaj! Boksaj se z besedo! Z besedo se moraš boksati!«

»To nima smisla.«

»Roman kaže, da je oblast še bolj obscena od tistega, kar očitajo Zupanu, govori pa tudi o tem, kako v najhujših razmerah ohraniti svojo bit.«

»Gre za izkopanine iz romana, kot neki tip rekonstrukcije, kjer na določene tipuse zaprtih reagira duh Vitomila Zupana.«

»Dober večer, sem inženir Vitomil Zupan.«

»Tiščim glavo v pesek, ne vem, / iz kamna stiskam kri, ne vem, / butam z glavo v zid, ne vem, / posipam sladkor, ne vem, / mečem granate, ne vem.«

»Ljubezen prestane prvo noč, / se razlije v leta, teče mirno, / skoraj obstane, ko se kopljeva v sreči.«

»Kajti ljubezen je boj, ki ga ženska in moški tolčeta tako, da se stene solzijo.«

»Da le ni konca čutenja / tistega, kar je morda le bežno zasluteno, / morda samo sanjano, / morda samo zahrepeneno // med nama.«

»Ladje, ladje … plavajoči vodni svet …«

»Jutri, čez teden, čez leto mogoče odplavam …«

»Pesniki na vaškem pokopališču imajo imena padlih angelov – / za časa mojega deda so padli za svobodo. / Zdaj vstajajo iz pepela kot tihe gazele.«

»Povem ti, ne potrebujem veliko: / teraso s pogledom na morje / in sanje, ki jih valovi nosijo k obrežju.«

»Spomine lahko delim / le z redkimi, a nimam jih več kam / umestiti ali zasaditi. Verjetno je to tista depresija / borcev, ko so se zmage izjalovile …«

»Mislila sem, da sem pesnica!«

»Po padcu berlinskega zidu so se v zakotnih ulicah začeli pojavljati znaki NF (National Front). Mislila sem, da to pomeni 'No f**k'.«

»Sem so zahajali tudi pop zvezdniki. Zaznala sem šepetanje, šušljanje: 'Poglej, poglej, hitro poglej ... ne veš, kdo je?'«